DEDOVANJE BREZ OPOROKE

Ko nekdo umre in za seboj ne pusti oporoke, se njegovo premoženje razdeli po pravilih, ki jih določa zakon. Temu pravimo zakonito dedovanje. To pomeni, da zakon natančno določa, kdo pride v poštev kot dedič in v kakšnem zaporedju.

Kdo deduje v primeru, da zapustnik ni napisal oporoke?

Zakon določa tako imenovane dedne rede po katerih dedujejo najbližji sorodniki. Ti so razporejeni v tri dedne rede.

V prvi dedni red pridejo v poštev otroci in zakonec (mož ali žena), kot tudi oseba, ki je živela s pokojnikom v izvenzakonski skupnosti, ob pogoju, da bi lahko ti osebi veljavno sklenili zakonsko skupnost. To v praksi pomeni, da, če je nekdo formalno poročen z drugo osebo, ne more veljavno skleniti zakonsko zvezo in na podlagi take zveze ta oseba ne more v zapuščinskem postopku nastopati kot dedič.

Dedujejo vsi v enakih deležih. Če je kakšen otrok že umrl, gre njegov delež njegovim otrokom (vnukom zapustnika).

Drugi dedni red nastopi,  če pokojnik ni imel otrok, dedujejo njegovi starši in zakonec. Zakonec prejme polovico, drugo polovico si razdelita starša. Če je kateri od staršev že umrl, njegov delež pripade njegovim otrokom (bratom ali sestram pokojnika).

Tretji dedni red pa nastopi, ko ni nikogar iz prvega in drugega dednega reda, v tem primeru pa  dedujejo stari starši oziroma njihovi otroci (strici, tete).

Če res ni nobenega sorodnika, gre premoženje na koncu državi.

Kje največkrat nastanejo težave pri dedovanju?

V praksi, dostikrat pride do situacije, ko je premoženje zapustnika nepregledno, npr. denar na različnih računih, nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo itd..

Spori med dediči kot so npr. kako razdeliti nepremičnino, koliko je kdo že dobil za časa življenja zapustnika, saj se darila večje vrednosti, ki jih je nekdo že dobil za časa svojega življenja od pokojnega, vštejejo v dedni delež.

Lahko pride do dolgotrajnega zapuščinskega postopka, v primeru, da so dediči glede kake okoliščine, napoteni na pravdo.

Dostikrat lahko pride do zapletenih družinskih razmer, obstajajo otroci iz prejšnjih zvez, kjer niso vsi podatki uradno zabeleženi.

Kako se izogniti zapletom?

Napišite oporoko z najpreprostejšim način, da jasno poveste, komu in kako želite zapustiti premoženje pri čemer morate upoštevati tudi zakonske omejitve glede razpolaganja z t.i. nujnimi dediči.

Uredite premoženje za časa življenja, možnosti so različne, npr. z darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Poskrbite za urejene dokumente tako, da  ažurirate zemljiškoknjižne vpise in shranjujte dokazila o premoženju.

Pogovorite se z družino oziroma potencialnimi dediči. Odprt pogovor pogosto prepreči spore kasneje.

Namesto zaključka pa, če ni oporoke, dedovanje poteka po zakonskih pravilih. Postopek je lahko zapleten in dolgotrajen, še posebej, če dediči niso enotni. Zato je najboljša preventiva pravočasno urejanje premoženja z oporoko ali drugo pravno ureditvijo, da bo razdelitev jasna in mirna.