UVELJAVLJANJE ODŠKODNINE ZA NEPREMOŽENJSKO ŠKODO V PRIMERU PROMETNE NESREČE

Za uveljavitev odškodnine za nepremoženjsko škodo (negmotno škodo) v primeru prometne nesreče lahko oškodovanec zahteva odškodnino neposredno od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj zavarovano svoje vozilo.

Pri nesrečah z manjšo materialno škodo se povzročitelj in oškodovanec pogosto dogovorita brez posredovanja policije. V takih primerih izpolnita evropsko poročilo o prometni nesreči, pri čemer je ključno, da povzročitelj v poročilu izrecno prizna svojo krivdo. V praksi namreč ni redkost, da povzročitelj nekaj dni po nesreči zanika svojo odgovornost. Zaradi tega je priporočljivo, da oškodovanec v primerih, ko policija ne pride na kraj nesreče, od povzročitelja zahteva, da svojo krivdo jasno in nedvoumno prizna v poročilu.

V primeru prihoda policije na kraj dogodka, policisti uradno ugotovijo odgovornost za nesrečo oziroma povzročiteljevo krivdo.

Ko je odgovornost povzročitelja nesreče potrjena, lahko oškodovanec – če je v nesreči utrpel telesne poškodbe – uveljavlja odškodnino iz naslova avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja. Vsako vozilo mora imeti obvezno sklenjeno AO zavarovanje. V primeru pa, da je škoda povzročena z neregistriranim vozilom, pa škodo krije Slovensko zavarovalno združenje.

Oškodovanec običajno pooblasti odvetnika za vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici. Za pripravo zahtevka odvetnik potrebuje ustrezno medicinsko dokumentacijo, priporočljivo pa je, da mu stranka predloži tudi dokaz o povzročiteljevi krivdi ter podatek, pri kateri zavarovalnici ima povzročitelj sklenjeno AO polico. Ti podatki običajno izhajajo iz policijskega zapisnika ali iz izpolnjenega evropskega poročila o nesreči.

Tak odškodninski zahtevek odvetnik načeloma ne bi smel posebej zaračunati stranki, saj ima – ob podpisu poravnave – pravico izstaviti račun zavarovalnici. Žal pa se v praksi pojavljajo primeri, ko nekateri odvetniki poleg zneska, ki ga prejmejo od zavarovalnice za stroške postopka, dodatno zaračunajo še odstotek od izplačane odškodnine stranki.

Če je odškodninski zahtevek utemeljen, zavarovalnica odvetniku pošlje poravnalno ponudbo. V kolikor se oškodovanec s predlagano višino odškodnine strinja, se sklene poravnava, zavarovalnica pa izplača dogovorjeni znesek praviloma v 15. dneh.

Sam v praksi vztrajam, da se odškodnina nakaže neposredno na osebni transakcijski račun (TRR) oškodovanca. Nekateri odvetniki pa zahtevajo, da se izplačilo izvede na njihov TRR, od koder nato nakažejo sredstva oškodovancu. Pri tem pogosto – kot že omenjeno – neupravičeno zaračunajo dodatne odstotke od pridobljene odškodnine.

Samo po sebi sicer ni nezakonito, če oškodovanec in odvetnik skleneta pisni dogovor o nagradi, bodisi v pavšalnem znesku bodisi v obliki odstotka od izplačane odškodnine. Vendar bi moral tak dogovor izrecno zajemati tudi že izplačane stroške, ki jih je zavarovalnica poravnala odvetniku. To pomeni, da bi moral – denimo pri dogovorjenih 8 odstotkih od odškodnine – ta odstotek vključevati tudi že poravnani znesek zavarovalnice. V nasprotnem primeru lahko dejanska nagrada odvetniku preseže dogovorjeni delež, kar je v škodo stranke.