KDAJ IMA DELAVEC PRAVICO DO ODŠKODNINE, ČE SE POŠKODUJE PRI DELU?

Pogosto zmotno prepričanje je, da ima delavec, ki se poškoduje na delovnem mestu, avtomatično pravico do odškodnine. Dejstvo pa je, da delavec lahko zahteva odškodnino od delodajalca le, če je ta za nesrečo vsaj delno odgovoren ali če škoda izvira iz nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti.

Kaj pomeni "nevarna stvar" ali "nevarna dejavnost", se presoja od primera do primera, vendar je sodna praksa že izoblikovala nekatere usmeritve. Na primer, delo na višini se šteje za nevarno dejavnost, spolzka in neočiščena tla pa za nevarno stvar.

To področje v Sloveniji urejajo trije ključni zakoni:

-       Obligacijski zakonik),

-       Zakon o delovnih razmerjih in

-       Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Obligacijski zakonik določa splošna pravila glede odgovornosti za škodo. Če nekdo drugemu povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti, jo mora povrniti. V primeru delovne poškodbe delodajalec odgovarja, če:

-       ni zagotovil varnega delovnega okolja,

-       delavca ni ustrezno usposobil za varno delo,

-       nevarnosti ni pravočasno odpravil, čeprav bi jih moral.

V določenih primerih (npr. pri nevarnem delu) pa delodajalec odgovarja objektivno, kar pomeni, da je odgovoren za nastalo nezgodo ne glede na krivdo. Sem spadajo dela z nevarnimi stroji, kemikalijami, elektriko, delo na višini itd.

Zakon o delovnih razmerjih  delodajalcu nalaga obveznost, da zaposlenim zagotovi varne pogoje dela. Če te dolžnosti ne izpolni, odgovarja za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu oziroma zaradi dela.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa konkretne ukrepe, ki jih mora delodajalec izvajati:

-       oceno tveganj,

-       uporabo zaščitnih sredstev,

-       redno usposabljanje zaposlenih,

-       izdajo navodil za varno delo ipd.

Če teh dolžnosti delodajalec ne izpolni, je prav tako odgovoren za posledice.

Pametni delodajalci zakonodajo spoštujejo in običajno zavarujejo tudi svojo civilno odgovornost.

Če pride do poškodbe pri delu, mora delavec nezgodo čim prej prijaviti delodajalcu. Ta mu je dolžan izdati ustrezen obrazec (ER-8), v katerega je treba vnesti točne podatke o dogodku. V praksi se pogosto dogaja, da delodajalec kot vzrok navede delavčevo neprevidnost, čeprav to ni nujno resničen razlog. Včasih delodajalec celo zavrne izdajo obrazca, v takem primeru je priporočljivo poiskati pomoč odvetnika ali vložiti prijavo pri pristojnem organu.

Poškodovani delavec naj zbere čim več dokazov:

-       fotografije kraja nesreče,

-       izjave prič,

-       ustrezno zdravstveno dokumentacijo.

Ko je zdravljenje zaključeno, delavci običajno pooblastijo odvetnika, da v njihovem imenu vloži odškodninski zahtevek, bodisi pri zavarovalnici, kjer ima delodajalec zavarovano svojo civilno odgovornost, bodisi neposredno proti delodajalcu.

Višina odškodnine je odvisna od materialne in nematerialne škode, ki jo je delavec utrpel. Če dogovor z zavarovalnico ali delodajalcem ni mogoč, je treba sprožiti sodno pot. V teh primerih je skoraj nujno, da se delavec obrne na izkušenega pravnega strokovnjaka, ki mu pomaga uveljaviti pravice.

Odgovornost delodajalca za nastalo nezgodo ni vedno samoumevna, zato je strokovno pravno svetovanje ključnega pomena. Ne dovolite, da bi zaradi pravnega neznanja ostali brez odškodnine, do katere ste po zakonu morda  upravičeni.