SIMULIRANI (NAVIDEZNI) PRAVNI POSEL V KONTEKSTU DEDOVANJA

Pri dedovanju oziroma zapuščinskih postopkih srečamo  pogosto  primere, ko zapustnik formalno sklene darilno pogodbo, prodajno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Te pogodbe so sklenjene zgolj fiktivno, dejanski namen takega sklenjenega posla pa je izključiti določenega dediča iz dedovanja ali zmanjšati njegov nujni delež.

Simulirani pravni posel je torej posel, pri katerem stranke v resnici ne nameravajo  ustvariti pravnih učinkov, ki izhajajo iz samega posla, temveč gre za fiktivno dejanje z namenom, da bi zavedle tretje osebe (npr. druge dediče pri dedovanju).

Ključni problemi pri dokazovanju navideznega pravnega posla

Dokazno breme, glede tega ali gre za simuliran (navidezen) pravni posel je na stranki, ki trdi, da je pravni posel simuliran,navidezen, kar pomeni, da mora ta stranka to tudi dokazati.

Če je pogodba že izvedena (npr. nepremičnina je prepisana na drugega dediča), je to, da je šlo za fiktivni posel, še težje dokazati, ni pa nemogoče.

Pogosto obstaja t. i. disimulirani pravni posel, ki odraža pravo voljo strank (npr. darilo je prikazano kot prodaja). Na ta način pride do prikrajšanja zapuščine.

Če stranke to priznajo ali če obstajajo pisni dokazi (npr. ni bilo dejanskega plačila pri domnevni prodaji), se lahko simulacija (navideznost) lažje dokaže. Seveda se tudi to lahko dokazuje s pomočjo prič.

Presoja sodišča o veljavnosti posla

Če je posel simuliran oziroma navidezen, se šteje za neobstoječega, zato se takšno premoženje vrne v zapuščino.

Kadar gre le za prikrito pogodbo (disimulacijo), se presoja njen dejanski učinek in vpliv na dedovanje (npr. zmanjšani obseg dedne mase, kot je bilo že navedeno).

V praksi so simulirani (navidezni) pravni posli pogosto uporabljeni kot orodje za odtujitev  premoženja pred smrtjo zapustnika. Glavna težava je v dokazovanju, saj je dokazno breme na strani prikrajšanega dediča. Če ta uspe dokazati simulacijo, lahko zahteva vračilo premoženja v zapuščino in uveljavlja svoje dedne pravice. Na srečo oškodovanih dedičev obstaja bogata sodna praksa, ki se čedalje bolj nagiba v smer ničnosti tovrstnih navideznih pravnih poslov. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je že nekajkrat izreklo v tovrstnih primerih.