PLAČILO NADUR PRI VOZNIKIH V MEDNARODNEM PROMETU

V praksi velikokrat pride do problema neizplačanih nadur  pri voznikih v mednarodnem prometu.  Voznik ima podpisano pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, torej 40 ur tedensko, dejansko pa vsi vozniki v mednarodnem prometu delajo precej več. Vse ure,  ki so opravljene preko polnega delovnega časa, je potrebno obravnavati oziroma opredeliti kot nadure. Delavec, ki opravlja nadure, je upravičen do višje  urne postavke za opravljene nadure, in sicer v višini 130 % osnovne ure. Če so te opravljene v času praznikov, pa v višini 150 % urne postavke. Izterjava neizplačanih nadur za voznike (ali druge delavce) od delodajalca je v slovenskem pravu urejena v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakonom o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Seveda je potrebno včasih upoštevati še druge zakone.

V kolikor delodajalec ne želi prostovoljno izplačati opravljene nadure, je potrebna sodna pot. Za sodni postopek je ključno:

• najprej zbrati dokaze, da so bile nadure dejansko opravljene (npr. s pomočjo  tahografov, potnih nalogov oziroma dnevnikov vožnje, GPS sledilnikov, lastne beležke voznikov, izjave prič, e-poštna komunikacija itd..)

V tovrstnih postopkih se pogosto vključijo izvedenci (prometne, finančne ) stroke, ki na podlagi  spisovnih podatkov ugotovijo najbolj verodostojen približek opravljenih  delovnih ur. Rok za vložitev tožbe za izplačilo nadur oziroma drugih dajatev iz delovnega razmerja je 5 let, medtem, ko se lahko zakonite zamudne obresti zahteva zgolj za obdobje 3. let.

V sodnih postopkih se pojavljajo problemi, ker npr. tahograf oziroma podatki iz voznikove kartice dostikrat  ne odražajo količino dejansko opravljenih delovnih ur.  Zaradi  tega je velikokrat potreben angažma že prej  navedenih izvedencev.

Najdejo se delodajalci oziroma lastniki prevozniških podjetij, ki želijo stvari urediti brez posredovanja sodišča. Treba pa je priznati, da so taki, vsaj iz mojih izkušenj, zelo redki.  Ti se zavedajo, da neizplačevanje nadur ali kakih drugih prejemkov, ki delavcu gredo po samem zakonu, predstavlja kaznivo dejanje Kršitve temeljnih pravic delavcev, kar lahko v primeru ovadbe ter prehodne razsodbe v korist delavca s strani delovnega in socialnega sodišča prinese s seboj tudi zelo neprijetne posledice. Pameten delodajalec se bo temu poskušal izogniti, zato nekateri delodajalcu poiščejo nasvet v zvezi z poslovanjem, pri odvetnikih.

Kot je že bilo navedeno, je zastaralni rok 5 let za denarne terjatve iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je zahtevek, ki je vložen na sodišče po preteku tega roka, zastaran. Sodišče pa upošteva ugovor zastaranja zgolj na predlog strank in ne po uradni dolžnosti kot to marsikdo misli!